Morda ste spremljali zgodbo, ki jo je skoraj 3 mesece pisal Val 202 s svojim sodelovanjem v spopadu evropskih radijskih postaj pod taktirko italijanskega RAI 2. Gre za prijateljske boje med radijskimi postajami, v katerih zmaga tisti, ki mu v času enourne oddaje, v kateri DJ-ja tekmujočih radijskih postaj vrtita glasbo po svojem izboru, uspe zbrati največ glasov – tvitov z zanje določenim hashtagom.
V primeru Vala 202 je bil to hashtag #radiobattleSI. Hashtag, ki bo najbrž za večno zapisan v možganih marsikaterega tviteraša – tako tistih, ki so živeli z ekipo Vala 202 in neumorno navijali ter tvitali 4 nedeljske večere, kot tistih, ki jim je šla celotna stvar na živce in so vse skupaj označili za navaden spam.
A vendar ni bil spam. Moja, sedaj marketinško že dodobra »izkrivljena« pamet si ni mogla kaj, da ne bi tudi iz tega izluščila nekaj lekcij, ali bolje, potrditev že dobro znanih marketinških principov. To tekmovanje je sicer združilo meni res ljube stvari – Twitter, Val 202 in sodelovanje. Da sem imela ob tem priložnost spremljati še dobro marketinško prakso, ne glede na to, ali je bila načrtovana ali ne, je samo bonus.
Val 202 je drugi radijski program Radia Slovenija in druga najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji; po nekaterih raziskavah je celo na prvem mestu. Kar ne preseneča – predvajajo kakovostno, skrbno izbrano glasbo, predvsem pa delajo dobre projekte in premišljene ter zanimive vsebinske oddaje. Val 202 nam je med drugim, če omenim samo meni najljubše, dal oddaji o znanosti Frekvenca X in tehnologiji Odbita do bita, dal nam je vedno zanimivega Nedeljskega gosta in aktualno Ime tedna, ne nazadnje tudi Botrstvo (želela bi si, da ga ne bi bilo treba, ampak ... tu smo), dal nam je Toplovodarja in Spetek ter seveda tekmujočega v #radiobattleSI, izvrstnega Andreja Karolija.
Pišem čustveno? Ja. Val 202 imam zares rada. Ker delajo dobro in s srcem. In to se vidi. In tega ne vidim samo jaz, mimogrede. To lahko vidite tudi sami, če pogledate statistiko #radiobattleSI. Ko so v finalu sicer izgubili proti srbskemu Omladinskemu radiu, so še vedno zbrali 75.600 tvitov s hashtagom #radiobattleSI. 75.600 tvitov v eni uri, si sploh lahko predstavljate to zavzetost, če vemo, da je po nekaterih ocenah slovenskih tviterašev okoli 90.000 in da seveda niso vsi aktivni? In to brez nagrad, brez pravzaprav kakršne koli zunanje motivacije za tviteraše – vse zgolj s prošnjo: tvitajte za nas. Ker nas imate radi.
In slovenski tviter se je odzval – 4 nedelje zvečer. Za Val 202 je včeraj tvitalo več kot 1800 različnih tviterašev (še vedno le 4 % vseh njihovih več kot 46.000 sledilcev, kot je opozorila Petra Slanič, ampak to takoj zahteva podvprašanje – koliko zavzetih tviterašev pa bi brez nagradne igre zbrala kakšna druga slovenska znamka na tviterju? Zanimivo bi bilo vedeti; upam si trditi, da redkokatera, če sploh).
(Vir)
Marketinške lekcije v #radiobattleSI
Kaj se torej lahko marketingaši naučimo iz tega? Najbrž nič, česar ne bi že vedeli, le da nam je Val 202 s sodelovanjem v bitki radijev dal odličen živ primer, da naslednji točki, o katerih pogosto govorimo, držita:
1. Kdor daje, dobi, kot pravi Gary Vaynerchuk v sedaj že kultnem izreku: daj, daj, daj – prosi. Šele ko nekajkrat daš, ne da bi kaj zahteval v zameno, lahko tudi sam prosiš za kaj. In Val 202, kot sem naštela že prej, s svojimi vsebinami daje ogromno.
Vzporednice z današnjim vsebinskim marketingom so očitne – bodi koristen, izobražuj, pridobivaj zaupanje, nakupi bodo prišli sami od sebe. Če si koristen, so ti bralci hvaležni. Z veseljem naslednjič sami kaj storijo zate. In še naprej – če stranki narediš malo več od tistega, za kar je plačala, se bo rada in z nasmehom vračala. Kar iz preproste hvaležnosti, ne iz koristoljubja.
2. Zaposleni so srce organizacije, pa naj bo to podjetje ali radijska postaja. Zavzeti zaposleni, ki radi delajo, so največji zaklad ter motor podjetja in kot sem nekoč že zapisala – zaradi njih podjetje/organizacija naredi preboj ali propade. Ekipa Vala 202 je bila tista, ki je iz #radiobattleSI naredila zgodbo. Mimogrede, ste vedeli, da je lani v bitki radijev sodelovala ena druga slovenska radijska postaja? Ne? Jaz tudi ne, pa ves čas visim na Twitterju.
Ne samo, da so Valovci naredili zgodbo iz #radiobattleSI, vidi se, da vedno dajejo v svoje delo vse, kar lahko, čeprav jim, odkrito rečeno, ne bi bilo treba. Ampak to vseeno počnejo. In ko so potrebovali uslugo, je zanje na noge skočila cela vojska tviterašev. Pa jim, odkrito rečeno, v kakšnih drugih okoliščinah, za kakšne druge ljudi ne samo ne bi bilo treba, ampak bi jim bilo še odveč.
Premislite. Kdaj daste vi res vse od sebe? Kdaj se potrudite daleč izven obveznega, da strankam maksimalno pomagate? Kdaj stranki najprej pomagate rešiti boleč problem in šele potem omenite, da se ukvarjate tudi s pridobitno dejavnostjo? Ali ste Val 202 ali zgolj ena od stotih radijskih postaj z lajno 10 skladb in vmesnimi reklamnimi bloki?
