Blog

»Koliko stane upravljanje Facebook strani?«

April 11, 2016 Content marketing, Social Media Strategy

2016-04-11-blog-jasna-upravljanje-facebook-strani.jpg

To vprašanje dobim kar pogosto. Ali njegovo različico glede uredništva družbenih omrežij. Težava je, ker ne morem izstreliti odgovora. Najbližje je: odvisno. 

Pred nekaj leti sem bila pravzaprav glasna zagovornica tega, da agencije ne smejo upravljati družbenih omrežij. Ker morda ne poznajo dovolj dobro vseh produktov in storitev naročnika, nimajo (dovolj hitrega) dostopa do internih informacij, ker ni transparentno, s kom se uporabniki pogovarjajo. Nekateri so primerjali takšno delo s pisanjem govorov (t. i. ghost writing), za katere je večini jasno, da jih najverjetneje pripravijo komunikatorji, ne govorci. Ampak se nisem dala prepričati.

Zato smo za naročnike pripravljali strategije komuniciranja na družbenih omrežjih, povezovali oddelke, jih izobraževali, kako to narediti, in spremljali kot svetovalci, saj smo bolje poznali nove trende, funkcionalnosti, v primeru neprijetnih ali celo kriznih situacij smo znali svetovati, kako reagirati. Na mnogo predavanjih sem omenjala, kako vloga agencije ni delati namesto naročnika, ampak ga naučiti »loviti ribe«.

Moje mnenje se je pričelo spreminjati tisti dan, ko sem sodelavki omenila, da en izmed naročnikov zdaj precej bolje piše kot včasih! In mi reče, da je, khm, naročnica na dopustu in je ona vskočila. :) Naročniki nimajo vedno dovolj časa, znanj, včasih pa tudi ne talenta za komuniciranje na družbenih omrežjih. Pogosto je to le del njihovega delovnika, zato se mu ne morejo dovolj posvetiti. Po drugi strani imajo danes tudi nekatera slovenska podjetja že zaposlene urednike družbenih omrežij, ki svoje delo opravljajo odlično, z agencijami pa sodelujejo zgolj pri kampanjah, oglaševanju ali za svetovanje.

 

Kaj torej dela agencija?

Na kratko: različno, odvisno od agencije. 

Pri nas še vedno običajno začnemo s tem, da pripravimo strategijo in izobraževalne delavnice, da naročnika naučimo, kako komunicirati (ali izboljšati komuniciranje), kako uporabiti vsebine, ki jih že imajo, kako integrirati komuniciranje na družbenih omrežjih z drugimi marketinškimi in komunikacijskimi aktivnostmi. Zahtevnost in kompleksnost sta odvisni od tega, ali gre za mikro podjetje ali za večje, kjer lahko sodeluje večja skupina iz različnih oddelkov.

V nadaljevanju lahko naročnikom zgolj svetujemo ali pa delno oziroma v celoti upravljamo njihova družbena omrežja. Za dobre rezultate sta nujna tesno sodelovanje in dnevna komunikacija.

 

Kaj vse vpliva na ceno komuniciranja na družbenih omrežjih?

Če za naročnike pripravljamo vsebine in upravljamo njihova omrežja, so dejavniki, o katerih razmišljamo, naslednji:

1. Koliko računov na družbenem omrežju

Najprej je treba videti, ali gre za enega ali več računov na družbenih omrežjih. Večja podjetja imajo pogosto korporativnega in produktne.

2. Katera družbena omrežja

Naročnik ima lahko Facebook stran na Facebooku, lahko pa tudi Instagram, Twitter, Snapchat itd. Četudi bi bile vsebine enake na vseh omrežjih (pa niso, ker to ni smiselno), je dela več, če je omrežij več.

3. Pogostost objav

3x tedensko, vsak dan, večkrat na dan? Ali morda samo občasno - kampanje, nagradne igre?

4. Vsebine

Ima naročnik na voljo grafično gradivo ali ga pripravljamo sami? Enako velja za videe. Pišejo zanimiv blog, na katerega usmerjamo z družbenih omrežij? Jasno je, da sta napor in čas, ki ga vložimo v različne tipe vsebin, kot so videi, infografike, spremna besedila za povezave na blog, spletno mesto ali spletno trgovino, različna. V določenih panogah precejšnji del komuniciranja na družbenih omrežjih predstavlja podpora uporabnikom. Jo izvaja naročnik?

5. Odzivnost

1 ura med delovniki, od 24 do 48 ur med vikendi in prazniki. Ali morda polurna odzivnost vse dni v tednu od 8. do 22. ure? Ali pa kar 24/7? Morda pa odzivnost niti ni relevantna, če je naša vloga omejena na pripravo uredniškega koledarja in proaktivnih vsebin

6. Večjezičnost

Pri naročnikih, ki nastopajo na več trgih, ne gre le za to, da pripravimo prevedene objave in grafično gradivo. Treba je poskrbeti za odzivnost na tujih trgih, lokalne objave, izključevanje določenih objav, ki za trg niso primerne, in odzivnost v ustreznem jeziku (kar pomeni, da mora nekdo v ekipi tekoče govoriti jezik, v katerem komuniciramo na določenem trgu).

7. Poročila in analitika

Agencija lahko naročniku redno poroča o pomembnih opažanjih, je proaktivna, v mesečnih poročilih ne dela zgolj copy-paste številčne analize, ampak podatke, rezultate tudi interpretira. Seveda je dela več, kot če bi zgolj skopirali grafe iz analitike Facebooka ali Twitterja. Pa še celo pri tem je pomembno vedeti, katere grafe.

8. Potrjevanje naročnika

Lahko imamo pri objavah proste roke ali pa je naročnik morda multinacionalka, za katero je treba pripraviti vsebine v angleščini za potrebe potrjevanja, potem pa jih prevesti za objavo (ali obratno).

9. Izkušnje

Dober urednik družbenih omrežij ima izkušnje pri komuniciranju, ki niso omejene zgolj na funkcionalnosti posameznih omrežij, ampak zna samostojno pripraviti tudi strategijo komuniciranja in ima širok spekter znanj. Izkušeni (senior) svetovalci pa imajo tudi višjo urno postavko (in tudi plačo).

 

Zapisano se sicer bere, kot da imamo pripravljene formule v Excelu, v katerega vpišemo vhodne podatke, ta pa nam izpljune število ur in znesek. Ni čisto tako, je pa res, da pri oceni časa, ki ga bomo porabili (in s tem zneska, ki ga bomo računali), razmišljamo o vseh zgoraj naštetih spremenljivkah. Zgolj celovit premislek o naštetem, nato pa tudi upoštevanje tega, namreč omogočata doseganje rezultatov, kakršnih si želijo naročniki.

 

 

Povezane vsebine

Želite biti obveščeni o novih zapisih? Vpišite svoj e-naslov:

Zadnje objave

Se sprašujete, kako doseči marketinške cilje? Izpolnite obrazec in pomagali vam bomo.